Zgodovina Bohinja

Zgodovina Bohinja2018-08-18T12:19:51+00:00

Project Description

Bohinj je zelo staro poselitveno območje, saj je bil naseljen že v bronasti dobi.

Najstarejše naselbine pa segajo v 7 stoletje pr. n. št. – Ajdovski gradec pri Bohinjski Bistrici, kjer so najdene poznorimske oz. zgodnjekrščanske najdbe. Časovna in prostorska umestitev epske pesnitve Krst pri Savici najslavnejšega slovenskega pesnika Franceta Prešerna (1800-1848) je ravno umeščena v Bohinjsko dolino.

Železarstvo (fužinarstvo) je predstavljalo ekonomsko osnovo Bohinja, ki se je razmahnilo v 16. stoletju v Bistrici in Stari Fužini.

Poljedeljstvo je bilo zmeraj skromno, prebivalci so živeli večinoma od pašništva, saj so travniki dajali dovolj sena. Ker je Bohinj znan po obilici dežja in da seno ne bi zgnilo, so iznašli kozolce, ki so v Evropi posebnost – to so kozolci dvojniki, imenovani »toplarji«.
V preteklosti je delovalo približno 40 planin, ki so danes večinoma opuščene, do sredine 19. stoletja pa je vsak planšar (majer) sam predeloval mleko.

Na Pokljuki stoji idilična planina Zajamniki, pri kateri so stanovi (koče) razpotegnjeni v ulico.

V Stari Fužini pa je odprt Planšarski muzej, ki se nahaja v opuščeni vaški sirarni, kjer v avtentičnem okolju z orodjem in priborom dobite vpogled v delo in življenje planšarjev.

Več informacij: www.gorenjski-muzej.si/1

Ste vedeli, da je še danes v Bohinjskem jezeru razstreljena lokomotiva iz časa 1. svetovne vojne?
Bohinj je bil prehodni pas med zaledjem in bojiščem soške fronte. Od Bohinjske Bistrice do Ukanca, današnjega hotela Zlatorog pa je potekala enotirna železniška proga.

V bližini spodnje postaje nihalke Vogel pa se nahaja vojaško pokopališče Ukanc.

V Dolini Triglavskih jezer, južno ob Dvojnem jezeru, se nahaja grob in obeležje s spominsko ploščo šestim ruskim vojnim ujetnikom, ki so bili med 1. svetovno vojno pri pobegu s Krnske fronte  na tem mestu ustreljeni in so tu tudi pokopani. Spomeniki padlim pa so tudi v župniji Srednja vas in Koprivnik. Na Planini na Kraju pa je kostnica padlih avstro-ogrskih vojakov v obliki kamnite piramide z vzidano marmornato ploščo, današnja planinska koča pa je edini ohranjeni del takratne bolnišnice.

V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici lahko vidite širšo zgodovino bohinjske doline, kjer sta odprti stalni razstavi z naslovom “Bohinj 1914 – 1918, 1941-1945”, ki prikazuje različna poglavja vojnega dogajanja ter “Izbrane podobe Bohinja”, ki prikazuje, kako so se Bohinjci preživljali, med katerim moramo izpostaviti tudi usnjarstvo in lesne obrti – Bohinjska skrinja in izdelovanje pip (fajfarstvo) ter čebelarstvo.

Več informacij: www.gorenjski-muzej.si/2

Piparstvo sega najverjetneje v 18. stoletje in se je še posebej razvilo med dolgimi in trdimi zimami na območju Gorjuš, med katerimi je najbolj znana gorjuška pipa, t.i. čedra. Obrt je aktivna še danes.

V muzeju bivalne kulture Oplenova hiša pod Studorjem pa si lahko ogledate avtentično opremo bivalne kulture Bohinjcev z začetka 20.stoletja z znamenito črno kuhinjo.

Več informacijwww.gorenjski-muzej.si/3